Veganstvo in zdravje
– plusi veganstva in nasveti za boljše zdravje

Veganstvo dobiva v zadnjih letih vedno več pripadnikov po svetu in tudi pri nas. Kot pravijo, veganstvo ni le način prehranjevanja, temveč stil življenja, za katerega se ljudje odločajo predvsem iz moralnih vzgibov. Ti se osredotočajo predvsem na sočutje in pravičnost do narave, v prvi vrsti do živali, ki so bile včasih smatrane kot bitja brez občutkov oziroma čutenj. V tokratnem članku bomo opisali predvsem vpliv veganskega načina življenja na zdravje. Ugotovljenih je namreč že kar veliko prednosti za naše zdravje, kadar v načrtovanju naših obrokov upoštevamo vsaj nekaj načel veganstva. Poglejmo torej, katera načela veganstva nas lahko popeljejo do boljšega zdravja.

Pestrost živil

Vegani morajo zaradi izločevanja nekaterih živil iz prehrane še posebej paziti, da se prehranjujejo z raznoliko hrano. Pestrost na krožniku je nujna, saj le na tak način pridobijo zadostno količino vseh pomembnih hranil in mikroelementov, ki jih potrebuje naše telo za rast in obnovo. Vsejedci so v veliki večini preveč podvrženi izbiranju enolične prehrane. Predvsem zaskrbljujoče je redno uživanje hitre in vnaprej pripravljene hrane, ki je polna nezdravih maščob, strupov in umetnih dodatkov. Če želimo poskrbeti za svoje zdravje, uživajmo zdravo, uravnoteženo prehrano, ki naj bo resnično raznovrstna in po možnosti vedno pripravljena doma.

Sadje in zelenjava

V količini zaužitega sadja in zelenjave vegani daleč presegajo vsejedce. Pomanjkanje sveže sezonske zelenjave in svežega sadja v prehrani, nas lahko drago stane, saj ta živila podpirajo delovanje imunskega sistema. Številni antioksidanti in vitamini v sadju in zelenjavi so ključni za obnovo in rast celic. Prav tako preprečujejo številne poškodbe celic zaradi oksidativnega stresa, ki je stalen spremljevalec našega vsakdana. Uživanje velike količine sadja in zelenjave, ki naj bo sezonsko in sveže, je še eno načelo veganske prehrane, ki naj bi se ga držali vsi.

Izogibanje mesu

Vegani, kot že vemo, ne uživajo nobenih izdelkov živalskega izvora. Znanstveno je bilo potrjeno, da predvsem izogibanje mesu prinaša nekaj pozitivnih učinkov za zdravje. En izmed teh je na primer zmanjšanje vnosa nezdravih maščob, kar ima pozitiven vpliv na srčno – žilni sistem in na zmanjšanje pojavnosti kroničnih bolezni na sploh. Uživanje mesa v visokih količinah ima lahko za posledico tudi negativen vpliv na imunski sistem. Način vzreje živali, ki ga dandanes uporabljamo, se odraža v visoki vsebnosti zdravju škodljivih snovi v mesu. To so na primer antibiotiki in ostanki umetnih hranil, ki jih prejemajo živali. Predelava mesa vodi v nalaganje snovi, kot so nitrozamini in policiklični aromatski ogljikovodiki (dimljenje). Pri uživanju bi tako tudi vsejedci morali biti pozorni na zmernost, oziroma v prehrano vpeljati vsaj tri brezmesne dneve na teden.

Izbiranje ekoloških izdelkov

Police v okoliških trgovinah se šibijo pod težo raznovrstnih prehranskih izdelkov. Ti imajo povečini vprašljiv izvor, saj so le redki izmed njih pridelani na okolju in človeku neškodljiv način. Tako je pri pridelavi in predelavi že stalnica, da se uporabljajo gensko spremenjene rastline, pesticidi, umetna gnojila in druga škodljiva sredstva, ki nam krnijo zdravje ter nas puščajo v milosti ali nemilosti škodljivih mikroorganizmov. Izbiranje ekoloških izdelkov je ena izmed prednosti veganov, saj se vsaj večina izmed njih trudi na naravi pustiti čim manjši odtis potrošniške družbe. V to smer bi morali začeti razmišljati vsi, saj le pridelava na zdrav način in tudi zdravo potrošništvo lahko privedeta do pozitivne prihodnosti za vse nas. S škodljivimi metodami kmetovanja, skladiščenja in trgovanja s hrano je naša narava namreč vsak dan bolj onesnažena.

Žitarice

Koliko različnih vrst žitaric zaužijejo vsejedci v enem tednu? Odgovor je žal, povečini premalo. Največji odstotek naše prehrane namreč sestavljajo živila pripravljena iz pšenice, pa še ta so pretežno oropana hranilnih snovi, saj jih uživamo v obliki prečiščene, bele moke. Da bela moka povzroča več škodljivih kot koristnih učinkov na zdravje, verjetno ve že večina izmed nas. Enostavni ogljikovi hidrati namreč hitro razpadejo na sladkorje, ki povzročajo nihanja sladkorja v krvi. To škoduje našim notranjim organom in dolgoročno lahko vodi do pojava različnih kroničnih bolezni. Izbirati bi morali polnozrnate vrste žitaric in se ne omejevati le na nekatere vrste. Pri uživanju žitaric je pomembna pestrost. Pripravljajmo jedi iz ječmena, ovsa, prosa, ajde, koruze, riža, rži, leče in še bi lahko naštevali. Čeprav je lažje kupovati in pripravljati jedi, ki jih že poznamo, se nam bo eksperimentiranje z različnimi vrstami žitaric obrestovalo na zdravju.

Kratki nasveti, ki jih lahko z malo truda vključite tudi v svoj način prehranjevanja, naj vas spremljajo v vsakodnevnem življenju. Ko se poglobimo v različne načine prehranjevanja in razmislimo o pozitivnih lastnostih le teh, lahko ugotovimo, da je v vsem nekaj dobrega. Le predsodke moramo pustiti ob strani.

Add to Favourites