Telesna aktivnost je nujna za zdravo hujšanje, kar ste lahko slišali že mnogokje. Vpliva na celotno telo, na prav vse organske sisteme. Bolezni srca in ožilja so pri nas vodilni vzrok smrti odraslih po 50. letu starosti. Dejavniki tveganja za obolevnost srca in ožilja med prvimi vključujejo pomanjkanje gibanja. Dlje časa kot so dejavniki tveganja prisotni, večja je možnost za nastanek bolezni. Tako je pomembno, da za zdravje srca in ožilja skrbimo celo življenje.

Telesna aktivnost vpliva na pozitivno delovanje srca sorazmerno s stopnjo aktivnosti. To pomeni, da so osebe, ki se z določeno telesno aktivnostjo ukvarjajo redno in v večji težavnosti, manj ogrožene s strani kroničnih bolezni, kot tisti, ki so le redko zmerno telesno aktivni. Dejstvo pa je, da je boljša vsaj blaga telesna aktivnost, kot pa nič gibanja.

Kako gibanje pripomore k zdravju srca in ožilja?

Srce je mišica, kot vse druge skeletne mišice v telesu. Redna vadba pripomore k večji moči srčne mišice, kar pomeni, da srce deluje bolj učinkovito. Najboljše vaje, ki vplivajo na srčno mišično so aerobne. Telovadba ima še mnoge pozitivne učinke, kot je znižanje krvnega tlaka, znižanje telesne teže, premagovanje stresa, večanje samozavesti in izboljšanje počutja, poleg tega pa izboljšuje imunski sistem in pripomore k boljšemu spancu.

Vaje za krepitev srčnožilnega sistema.

Glede na vaše zdravstveno stanje in možnosti se lahko odločite za hojo, tek, kolesarjenje, plavanje, ples, smučanje, skakanje s kolebnico.. Naštete dejavnosti so aerobne, kar pomeni, da med ukvarjanjem s tovrstno dejavnostjo telo porablja večje količine kisika, kot ob mirovanju. Srce bije hitreje, prehodno zvišanje krvnega tlaka pa zagotavlja zadostno preskrbo mišic s kisikom. S tovrstno vadbo se iz telesa izplavljajo toksini, ki se zaradi načina življenja nabirajo v telesu.

Vadba v fitnesu.

Vaje v fitnesu so pretežno vaje za moč. V kolikor želite za vaše srce skrbeti v fitnesu, boste morali namesto dvigovanja težkih uteži, raje izbrati lažje uteži, s katerimi boste naredili več ponovitev. V ta namen so dobre ročne uteži, elastični upornostni trakovi, ali nižje nastavitve na fitnes napravah. Prav tako so priporočljive vaje z uporabo lastne telesne teže. Zdravo je, da naredite več setov vsake vaje in nato mišicam privoščite eno- ali dvodnevni počitek pred ponovnim izvajanjem istih vaj.

Kako se lotiti telesne dejavnosti na začetku?

Najprej je dobro, da se motivirate in prepričate v to, da boste kljub začetnim naporom nadaljevali z vajami. Pomembno je predvsem, da aktivnosti izvajate redno, tudi če so sprva nižje zahtevnosti. Priporočeno je začeti z zmernim gibanjem vsaj dva do trikrat tedensko po pol ure. Počasi stopnjujte težavnost vadbe teden po teden, prav tako pa postopoma podaljšujte čas vadbe. Na začetku je merilo za težavnost to, da lahko med vadbo govorite. Če ste brez sape in med aktivnostjo ne morete govoriti, je priporočljivo, da težavnost znižate.

Drugi nasveti glede telovadbe.

Po obroku počakajte eno uro ali več in se šele nato lotite telovadbe. Tekočino uživajte pred, med in po vadbi, priporoča se voda oziroma nesladkane negazirane pijače. Preden začnete s telesno dejavnostjo ogrejte telo s počasnimi vajami, kot je na primer počasen tek. Ogrevanje pomaga srcu in ostalim mišicam, da počasi preidejo iz stanja mirovanja v gibanje. Po koncu vaše aktivnosti poskrbite za postopno ohlajanje telesa. Počasi nižajte tempo in težavnost vaj in ne prekinite telovadbe nenadoma. Takojšnje prenehanje z aktivnostjo lahko namreč privede do nerednega bitja srca, ki se občuti kot razbijanje srca, utrujenost, slabo počutje ali občutek pomanjkanja zraka.

 

Sledite naši instagram strani:

Something is wrong.
Instagram token error.
Load More
Add to Favourites