V zadnjem času se veliko govori o motnji prehranjevanja imenovani ortoreksija. Čeprav v medicinski stroki še ni prepoznana kot bolezen, jo nekateri strokovnjaki smatrajo kot resen problem sedanjega časa. Gre za obsesijo z zdravim načinom prehranjevanja. Seveda se za ortoreksične ne smatrajo osebe, ki se z veseljem prehranjujejo z ekološko oziroma biološkodinamično pridelano hrano in se zavedajo, da s tem veliko naredijo za svoje zdravje. Prav tako poimenovanje ne vključuje vegetarijancev, veganov ali drugih načinov prehranjevanja. Pravzaprav lahko rečemo, da je sam izraz ortoreksija nepovezan z načinom prehranjevanja temveč s psihičnim stanjem človeka.

Biti ortoreksičen, pomeni biti obseden z zdravo hrano in prav v izrazu »obseden« leži bistvo poimenovanja, ki ga ne smemo zamenjevati z načini zdravega prehranjevanja. V praksi ortoreksik trpi za pretirano skrbjo glede prehrane, ki zahteva od njega ogromno časa. V hrani ne uživa, saj ga nenehna skrb obremenjuje glede izvora hrane in mu onemogoča dobro počutje ob hranjenju. Zaradi obsesije s hrano trpijo vsakodnevne dejavnosti, ki načenjajo ljubezensko, karierno, prostočasno in druga življenjska področja. Ortoreksik ne more zaužiti obroka, ki ga je pripravil kdo drug, če ne vsebuje točno določenih živil, ki si jih sam dovoli uživati. Tudi če ima obrok le eno sestavino, za katero je sam prepričan, da škoduje njegovemu zdravju, se na noben način ne želi lotiti obroka.

Prehrana ortoreksičnih ljudi je v hujših primerih lahko zelo borna z vitamini, minerali ali hranljivimi snovmi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Tako se lahko prehranjujejo nezdravo, z le peščico različnih živil. V kolikor se kdaj prepustijo in užijejo hrano, za katero verjamejo, da jim škoduje, se počutijo pretirano krivo in se samoobtožujejo. Nenavadnim vzorcem vedenja lahko počasi sledi socialna izolacija, saj načrtujejo življenje pretežno okrog hrane. Težko se pogovarjajo o katerikoli drugi temi, kot o prehrani, zato sčasoma težje sledijo pogovorom v skupini. Njihovi obsesiji pogosto sledi tudi družinska izolacija, saj jih člani družine ne vključujejo več v družinske dogodke, lahko sledi ločitev od partnerja. Ortoreksiki verjamejo, da jih zdrava prehrana naredi boljše ljudi in jim pomaga k samozavesti, vendar v njihovem primeru postane problematično nezdravo obsojanje vseh, ki se kakorkoli razlikujejo od njih samih in nesprejemanje drugačnosti.

Stanje ortoreksije se obravnava psihoterapevtsko, čeprav je medicina še ne smatra uradno kot bolezen. Vedenje ortoreksika je namreč lahko zelo problematično, sami sebi ne priznavajo, da je z njimi kaj narobe, temveč se skrivajo za mnenjem, da se prehranjujejo zdravo in da s tem ni nič narobe. Zaradi slabega uvida v resnično problematiko, ortoreksik potrebuje zunanjo motivacijo za terapijo. V najboljšem izhodu se po terapiji oseba zaveda, kako njeno vedenje vpliva nanj/o in na okolico. V poteku terapije osebe pridobijo samozavest in začnejo v življenje vključevati veliko drugih aktivnosti, ki niso povezane le s hrano. Še zmeraj se prehranjujejo zdravo, vendar se njihov odnos do hranjenja spremeni.

Glede na dejstvo, da se v družbi pojavlja vedno več ljudi, ki se želijo prehranjevati zdravo, je ključno to, da ne zamenjujemo tega vedenja  z boleznijo. Zmeraj  več znanja o onesnaženosti okolja in vpliva le tega na človeško telo je podlaga za večjo osveščenost ljudi. Vsekakor je spodbujanje zdravega načina življenja v družbi pozitivno.

 

Sledite naši instagram strani:

Something is wrong.
Instagram token error.
Load More
Add to Favourites